Čeprav je zivljenje na otoku vedno bilo zelo skromno, in je takšna tudi prehrana njegovih prebivalcev, lahko rečemo, da se je kjub temu razvila zelo okusna in raznovrstna domača kuhinja. Vsekakor je bila ta prilagojena ne samo materialnim moznostim, temveč tudi zivilom, katerih je bilo največ. Na revni, pusti otoški zemlji se je vzgajalo različno sadje in zelenjava, tako da je oboje zelo pomembna sestavina v vsakdanji prehrani. Tradicionalne bolj posebne in drazje jedi so delane ob praznikih ali ob posebnih druzinskih slavnostih. Obstajajo zelo jasna pravila katere jedi se ponudijo ob določenih priloznostih.
Suhe fige
Temeljna maščoba za pripravo jedi je domače olivno olje. Glede na to, da je vina vedno bilo v velikih količinah, to je tudi pomembna sestavina v prehrani otočanov, ne samo kot pijača temveč tudi kot začimba. Enako kot domače zganje – lozovača. zganje se oplemeni z raznovrstnimi aromatičnimi rastlinami: z anizom, z laticami vrtnic ipd., in se na ta način pripravljajo številne vrste aperitivov, oziroma sladkanih zganih pijač (likerjev).
Sunko in sirom
Od mesa se največ pripravlja jagnjetina, potem meso kozliča in ovce. To otočani imajo za poslastico, enako kot sušeno (dimljeno) svinjsko stegno »pršut«, kot divjačino ali govedino. Bolj pogosto se pripravlja riba, posebno tista bolj poceni »plava« riba. Sardele in gere so ribe ki se solijo, in s tem dobijo zelo dober okus, posebno kot zimska hrana, ko je ulov ribe bolj skromen. Riba se peče na zaru, se prazi, kuha, in iz nje se dela tudi zelo okusen 'brodet' –kuhana riba z zelenjavo. Brodet se postreze skupaj s polento, ki je narejena od grobo mlete koruzne moke. Od ovc in koz se dobiva mleko, iz katerega se potem izdeluje zelo dober domači sir.
Med sladicami se najpogosteje delajo 'prikle' : na olju prazeni krofi, obogateni s suhim grozdjem in mandlji. To je postna jed pa se je pripravlja na Veliki petek in v podobnih prilikah. Ob Veliki noči se peče sladki kruh posebne oblike t.i. 'sirnica', za Dan sv. Martina je 'lojnica' a v Blatu je za Vse Svete 'lumblija' – sladki kruh z moštom in z veliko začimb.
Ocvrte ribe
Poleg navedenega za najbolj svečane priloznosti – za pire in krst – se pečejo 'cukarini', 'klasuni' (sladice polnjene z mandlji), 'krokant' – mleti mandlji v prazenem sladkorju, krhko in v olju prazeno testo 'hroštule', zele iz kutine – 'kotonjata' in drugo.
Solata od hobotnice
Kot zdravilo, oz. kot začimbe in čaji se ponujajo različne samonikle rastline: rozmarin, lovor, bazilika, kadulja, meta, mazuran, posladkana narančina in limonina skorja. Skoraj vse med omenjenimi specialitetami se lahko poskušajo v restavracijah, slaščičarnah in konobah otoških mest.
Riba se peče na zaru, se prazi, kuha, in iz nje se dela tudi zelo okusen 'brodet' –kuhana riba z zelenjavo. Brodet se postreze skupaj s polento, ki je narejena od grobo mlete koruzne moke. Od ovc in koz se dobiva mleko, iz katerega se potem izdeluje zelo dober domači sir.
Med sladicami se najpogosteje delajo 'prikle' : na olju prazeni krofi, obogateni s suhim grozdjem in mandlji. To je postna jed pa se je pripravlja na Veliki petek in v podobnih prilikah. Ob Veliki noči se peče sladki kruh posebne oblike t.i. 'sirnica', za Dan sv. Martina je 'lojnica' a v Blatu je za Vse Svete 'lumblija' – sladki kruh z moštom in z veliko začimb.
